Leta 1952 je bila v Postojni ustanovljena prva sekcija Društva za raziskovanje podzemeljskih jam Slovenije. Sekcija je bila prva jamarska organizacija izven Ljubljane. Leta 1954 postane sekcija v Postojni podružnica že omenjenega društva. V podružnico se sekcija preimenuje zaradi porasta članstva in jamarske dejavnosti. Leta 1957 postojnska podružnica postane samostojno Društvo za raziskovanje jam Luka Čeč.

Od kod naš ime?

Bilo je leta 1818, cesar Franc I. in njegova žena cesarica Karolina naj bi se na poti v Dalmacijo ustavila tudi v Postojni in si ogledala že takrat poznano Postojnsko jamo. Tisti čas je bil poznan le majhen del jame. Da bi cesarja in cesarico primerno sprejeli, so nameravali izobesiti napis za dobrodošlico.

Protokol odkritja pravi, da čez reko postavili lestev in jo prekrili z deskami (torej naredili nekakšen most). Na stene na drugem bregu reke naj bi izobesili že prej omenjeni napis. Luka Čeč je odšel z lučjo na drugo stran, da bi poiskal pot čez stene. Počasi je napredoval čez strme stene, drugi pa so, kot se omenja, »bili v strahu za njegovo življenje«. Nenadoma je svetloba njegove luči izginila. Zapisano je, da so ostali čakali več kot pol ure, da je »ta človek brez strahu« prišel nazaj. Čez nekaj časa so spet zagledali svetlobo. Na vrhu visokih sten je stal Luka Čeč, ki je veselo zavriskal in zakričal:

»Lete je an nou svet! Lete je paradiž!«

Ko je prišel nazaj, je pripovedoval, da je našel novo jamo, ki ji ni videti konca. Po tleh si je postavljal odlomljene kapnike, ki so mu s konicami kazali pot nazaj ven...

Tako so bili tistega dne odkriti notranji deli Postojnske jame, vse od Velike dvorane pa do Velike gore. Takrat se je začel razvijati tudi turizem na Postojnskem. Luka Čeč se ob odkritju prav gotovo ni zavedal, da bo s svojim dejanjem ponesel ime kraške lepotice po vsem svetu. Naše društvo pa še danes nosi njegovo ime.

Sestanki društva potekajo redno vsak petek od 20 ure dalje v kletnih prostorih ''Starega vrtca'' (Gregorčičev drevored 8).