Odprava v Albanijo 2017

Kategorija: Aktivnosti Objavljeno: Nedelja, 15 Oktober 2017 Napisal Marjan Vilhar

Shpela e Zeze - najdaljša albanska jama

Konec meseca avgusta 2017 se je jamarski klub Luka Čeč udeležil slovensko italijanske jamarske odprave v Albanijo. Cilj odprave so bila nadaljnja raziskovanja jame Sphela e Zeze, ki leži v severnem delu Albanskih alp. V jami so prve raziskave opravili ze Italijani v devetdesetih letih, potem pa so se jim pred desetletjem pridružili Slovenci. Največji del jame je bil raziskan prav z delom slovenskih ekip, saj se je več italijanskih jamarjev, ki so sodelovali na začetku, preusmerilo na druge albanske jame z lažjim dostopom. Člani slovenske ekipe: Mitja Mršek, Vasja Vadnov, Robert Rehar in Marjan Vilhar.

Po prehodu črnogorsko-albanske meje smo se znašli v Albaniji, ki se z velikimi koraki oddaljuje od zaostalosti, po kateri je bila znana še pred nekaj leti. V vas Lekbibaj smo prispeli sredi noči, takoj je sledilo pakiranje opreme v transportne vreče. Pakirali smo skoraj do jutra in pred odhodom smo za kratek čas zatisnili oči. Italijanski del ekipe v kateri so bili Ricki, Marko, Vicky in Umberto je do Bajram Currija prišel čez Srbijo, Kosovo do Albanije.Italijani so žal prispeli z zamudo. To je bil glavni vzrok, da smo na hitro zbrali skupno opremo in jo zmetali na gradbeni kamion, ki nas je po uri vožnje prepeljal do zaselka Betosha v hribih. Tam so nas čakali najeti konji z domačini. Konji bi morali nositi večino naše opreme do tabora, ki je oddaljen približno šest ur hoje od tega zaselka. Manjkal je konj zato smo vedeli, da bomo morali nositi več v naših nahrbtnikih kar nas ni ravno spravilo v dobro voljo. Pot do baznega tabora je potekala brez večjih težav. Ko smo prispeli do baznega tabora smo naredili kratek počitek in potem pričeli z urejanjem tabora, postavitev šotorov itd. Do konca dneva nam je uspelo urediti tabor. Drugi dan smo v jamo transportirali veliko opreme za postavitev bivaka. Pri tem so nam pomagali Italijani, ki so šli raziskovat rove v bližini bivaka. Ko smo po 9 urah transporta dosegli mesto bivaka smo pripravili temelj bivaka iz manjših kamnov in mivke. Postavili smo šotor, ki ga je izdelal M. Podpečan v šotoru smo prespali nekaj uri in potem začeli z raziskovanjem in izmero rovov, ki so bili odkriti pred štirimi leti. Skupno smo izmerili 230m poligona. Zaradi pomakanja hrane smo se vrnili na površje. Po prihodu na površje je sledil dan počitka. Italijani so morali iti domov že dva dni pred nami, zato jim ni ostalo dosti časa za raziskave v jami. Umberto in Marko sta šla pogledat neko jamo, ki jima jo je pokazal domačin. Odkrila sta, da so v njej raziskovali že drugi italijanski jamarji. Vicky in Riki pa sta plezala kamin v vhodnem delu jame Shpella Zeze in našla 140m novih rovov. Na vhodu v jamo smo italijanski ekipi zaželeli srečno pot domov, potem pa smo se za tri dni odpravili v jamo. Po načrtu smo spotoma popraviti slabo opremljene dele jame, ter nadaljevali z plezanjem kamina v končnem delu jame, ki sta ga raziskala M. Podpečan in R. Stopar v predhodni odpravi. Z Reharjem sva plezala kamine, Mršek in Vasko pa sta izmerila nove rove odkrite blizu bivaka. Zavedali smo se, da nam zmanjkuje časa za raziskave. Vedeli pa smo, da smo skupaj z Italijani izmerili skoraj 800m poligona in smo blizu rekorda najdaljše Albanske jame, ki je dolga 5km. Po napornem dnevu in debati o rekordu je prijal spanec v bivaku. Zadnji dan v jami smo podrli bivak in večino materiala prenesli višje v novo odkrite dele. Mršek in Vasko sta se pričela vračati na površje Rehar in jaz pa sva nadaljevala z plezanjem 7m stopnje. Po preplezani stopnji je sledilo žalostno presenečenje v obliki sifona. Oba sva bila zelo razočarana nad situacijo saj ni bilo možno nadaljevati raziskovanja. Na veliko srečo sva odkrila bypass in v zadnjih urah raziskovanja se nam je nasmehnila sreča - jama se je odprla v pravi labirint rovov. Izbrala sva dva najbolj perspektivna rova in pričela z meritvami. Prvi rov se je končal z zagozdeno skalo, ki jo bo možno razbiti in nadaljevati prihodnjič. Drugi rov se ni končal a sva morala zaradi premalo opreme za meritve (papir) in pomakanja časa zaključiti. Zadnji odkriti rov je fosilne oblike z močnim prepihom. Z Reharjem sva se pričela vračati na površje. Iz jame sva se vrnila v nedeljo zvečer in po nekaj urah spanja smo pričeli z pakiranjem in pospravljanjem tabora saj so konji prispeli v ponedeljek zjutraj. Vrnili smo se v dolino in z kombijem prek jezera Komani po standardni poti pričeli z vožnjo nazaj do Slovenije. Rezultat jamarske odprave Albanija 2017: Slovenska ekipa je izmerila 950m poligona, Italijanska ekipa 350m. Po preverjanju dostopnih virov lahko upravičeno sklepamo, da smo uspeli raziskati najdaljšo jamo v Albaniji s skupno dolžino preko 5350m. Dolgoletna raziskovanja ekip v jami so prinesla velik dosežek.